ujėti
Look at other dictionaries:
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zánka — e ž (ȃ) 1. navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku: narediti zanko; natakniti, zadrgniti, zategniti zanko okrog ročaja; spustiti zanko okoli debla; usnjena zanka; zanka iz vrvi, žice; okrasni vozel z dvema zankama // temu podobna priprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
límanica — e ž (ȋ) nav. mn. 1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice 2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mréža — e ž (ẹ) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
уйма — Общеслав. Производное от *ujęti «вязать, схватить», преф. образования от *jęti «брать, хватать». Уйма первоначально «взятое, схваченное», затем «недостача, убыток» (в др. рус. и польск. яз.) и «избыток, очень много». Аналогичное развитие значения … Этимологический словарь русского языка
Mladje — Der mladje (slowenisch für Jungholz, Nachwuchs) war eine Kärntner slowenischsprachige Kultur und Literaturzeitschrift, die von 1960 bis 1991 erschien. In den 1960er und 1970er Jahren war mladje der zentrale Impulsgeber der modernen slowenischen… … Deutsch Wikipedia
uimi — UIMÍ, uimesc, vb. IV. tranz. A stârni, a provoca o mare (şi neaşteptată) mirare, admiraţie, emoţie; a impresiona puternic, a surprinde, a ului. ♦ (înv.) A tulbura, a zăpăci, a buimăci. – et. nec. Trimis de ana zecheru, 05.06.2002. Sursa: DEX 98 … Dicționar Român
cép — a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divjád — i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad ♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
